Pregled Evra po 20 letih

Ob 20. obletnici uvedbe evra v evropske denarnice je skupina za ekonomske raziskave družbe Coface preučila učinke te spremembe v makroekonomskem smislu.
 
Ob uvedbi evra so bila pričakovanja zelo velika, zlasti zaradi odprave tečajnega tveganja in transakcijskih stroškov. Vendar je zelo malo dokazov, da je euro spodbudil trgovino. Trgovina znotraj območja je bila že ob uvedbi eura precejšnja (50 % celotne trgovine v 12-članskem euroobmočju), od takrat pa se je ta delež celo nekoliko zmanjšal. To je mogoče pripisati nastopu Kitajske v svetovni trgovini v tem obdobju in pozneje vzponu nemško-srednjeevropske dobavne verige.

Obrestne mere

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se nominalne obrestne mere zbližale in ob uvedbi eura so bili razmiki zelo majhni. Po desetletju stabilnosti so razmiki v primerjavi z Nemčijo eksplodirali po finančni krizi 2008-2009 in evropski državni krizi, ko so trgi ponovno začeli razlikovati kreditno tveganje med evropskimi državami in ugotovili, da bi nekatere od njih lahko postale neplačnice. Razmiki v primerjavi z obveznicami Bund so tako naraščali, dokler se ni predsednik Evropske centralne banke zavezal, da bo "storil vse kar je potrebno", da bi ohranil euro. Pomembno je poudariti, da imajo številne države zdaj veliko ugodnejše pogoje financiranja, kot če ne bi bile v ekonomski in monetarni uniji.

Inflacija

Stopnje inflacije v euroobmočju so bile v zadnjem desetletju v svetovnem de(ne)flatacijskem okolju nižje.  Medtem ko so se stopnje inflacije v obdobju kvalifikacij za uvedbo eura (90. leta 20. stoletja) drastično približale stopnjam držav z nizko inflacijo, je njihova razpršenost v naslednjih 20 letih ostala razmeroma stabilna.

Rast

Na splošno med prvimi državami, ki so uvedle euro, ni prišlo do dejanske konvergence - v smislu proizvodnih struktur in dohodkov na prebivalca. Večina držav z visokimi dohodki je tako v tem obdobju beležila višjo rast BDP na prebivalca.
 
Medtem ko sta Grčija in Španija pred finančno krizo dosegali podobne rezultate, to ni veljalo za Portugalsko in Italijo, ki sta v celotnem obdobju dosegali slabše rezultate.
 
Po uvedbi eura veliki finančni tokovi, usmerjeni v države z nizkimi dohodki, niso povzročili konvergence v smislu produktivnosti, saj so bili usmerjeni v sektorje z nizko produktivnostjo, kot so storitve ali gradbeništvo.

Mednarodna vloga Evra 

Mednarodna vloga eura je po svetovni finančni krizi in krizi državnega dolga v euroobmočju ostala na splošno stabilna. Evro ostaja druga najpomembnejša valuta na svetu, vendar še zdaleč ne konkurira ameriškemu dolarju.
 
Delež eura v deviznih rezervah, dolžniških vrednostnih papirjih, posojilih ali depozitih je približno enak kot ob njegovi uvedbi, pri čemer se je v prvih nekaj letih povečal, po krizi pa močno zmanjšal. Leta 2020 je bilo približno 70% izdanih dolžniških vrednostnih papirjev izraženih v ameriških dolarjih, 20% pa v evrih (raven, primerljiva z letom 1999).

Mešano prvo poročilo

Rezultati prvih dveh desetletij monetarne unije še zdaleč niso popolni, čeprav je ekonomska in monetarna unija glede na svojo pomanjkljivost in začetne kritike presegla najbolj pesimistične napovedi.
 
V zadnjih letih se je njena struktura okrepila, zlasti z bančno unijo in evropskim mehanizmom za stabilnost, zato je celota bolj odporna. Vendar je treba še veliko storiti na področju upravljanja, da bi ta unija postala učinkovitejša in odpornejša proti zunanjim in/ali idiosinkratičnim šokom, zlasti ker mobilnost delovne sile ostaja nizka, realna konvergenca pa je v veliki meri mit. Zlasti fiskalni federalizem (fiskalna unija) ostaja cilj (poleg evropskega načrta za oživitev gospodarstva in premislekov o proračunskih pravilih), vendar se njegova uresničitev v kratkem času žal še vedno zdi nedosegljiva.