Sporazum o pošiljkah žita v črnem morju ne bo zadostoval za rešitev vseh izzivov v kmetijskem sektorju v letu 2023

Čeprav je sporazum o prevozu žit v Črnem morju, ki sta ga najprej sklenili Ukrajina in Rusija pod okriljem Turčije, ter je bil nato marca podaljšan, prispeval k zmanjšanju pritiska na dobavo žit, so njegovi učinki omejeni in se pri varnosti preskrbe s hrano v številnih državah še vedno pojavljajo siva področja.
 
Podaljšanje tega sporazuma prinaša začasno razbremenitev trga, vendar v družbi Coface menimo, da se bodo resne napetosti v dobavi, ki so se pojavile z začetkom vojne v Ukrajini v letu 2023 nadaljevale.
 

Podaljšanje sporazuma o prevozu žit v črnem morju rešuje samo del težav v kmetijskem sektorju, ki so povezane z vojno v ukrajini.

Vojna v Ukrajini je povzročila dolgotrajne motnje v pomorskih tokovih, ki so bistveni za prevoz pšenice v Črnem morju. Tokovi skozi Bosporsko ožino so za približno 50 % manjši kot pred vojno, Rusija in Ukrajina pa predstavljata 25 % svetovnega izvoza pšenice. Zmanjšanje razpoložljivosti žit močno vpliva na nekatere države, zelo odvisne od uvoza, zlasti v zahodni Afriki ter osrednji in jugovzhodni Aziji. Kmetijski viri so torej sredstvo, s katerim Rusija pritiska na zahodne države na podlagi empatije javnega mnenja, ki je občutljivo za naraščajoče tveganje na varnost preskrbe s hrano v državah v razvoju.
 
Poleg težav, povezanih s pošiljkami, so težava tudi uničenje ornih zemljišč, infrastrukture in opreme v Ukrajini. Po podatkih ukrajinskega združenja za žito (UGA) so se pridelovalne površine v letu 2022 zmanjšale za 25 % glede na leto 2021, napovedi za leto 2023 pa so še bolj pesimistične. Onesnaženje zemljišč zaradi bombnih napadov ogroža prihodnjo pridelavo poljščin, prav tako pa so bili uničeni številni kemični obrati ali skladiščni prostori, nepogrešljivi za kmetijsko proizvodnjo. Po ocenah Programa ZN za okolje je bilo v Ukrajini od začetka vojne uničenih 618 industrijskih lokacij ali objektov ključne infrastrukture.
 
60-dnevno podaljšanje sporazuma o prometnem koridorju za prevoz žit v Črnem morju prinaša svež veter na trge, vendar ne rešuje težav z dolgoročno dobavo. Indeks cen hrane organizacije FAO, ki je maja 2022 dosegel najvišjo vrednost od leta 2011, se je stabiliziral na visoki ravni.
 

Po mnenju družbe coface bodo velike napetosti med ponudbo in povpraševanjem ostale tudi v letu 2023

Ker je bil sporazum o prevozu v Črnem morju podaljšan samo za dva meseca, je tveganje motenj v dobavi za nekatere države še vedno prisotno. Poleg tega bo povpraševanje verjetno zelo pasivno, zato se v sezoni 2022/23 pričakuje zmanjšanje svetovne proizvodnje žit za 2 %.
 
Stalne težave z dobavo in visoke tržne cene bi lahko tudi okrepile protekcionistične vzgibe glede živilskih izdelkov. Nekatere države bi zato lahko poskušale ponovno uvesti protekcionistične ukrepe, podobne tistim, ki so začeli veljati leta 2022 (Egipt, Indija) za spoprijemanje z inflacijskimi pritiski ali pomanjkanjem hrane.
 
Zmanjšanje obsega svetovne proizvodnje žit bi moralo spodbuditi koncentracijo zalog v nekaj ključnih državah. V zadnjih letih je Kitajska postopoma povečevala zaloge pšenice, tako da ima zdaj več kot 50 % svetovnih zalog pšenice.
 
Po drugi strani imajo države izvoznice žit vse manj zalog (7,3 % zalog v letu 2022 v primerjavi z 11,3 % v letu 2010). Ta večja koncentracija bo neizogibno negativno vplivala na pretočnost mednarodne trgovine z žiti, zlasti na trgih, ki so pod pritiskom.
 
> Naša celotna analiza kmetijsko-živilskega sektorja