Transportni sektor: okrevanje v zračnem prometu

Medtem ko svetovni makroekonomski obeti ostajajo negotovi, je transportni sektor v zadnjem Cofaceovem barometru zabeležil največje število izboljšav ocene tveganja.
 
Do teh prerazvrstitev je prišlo zlasti v zahodni Evropi, na Bližnjem vzhodu in na Japonskem. Povezane so predvsem s posledicami ponovnega odprtja Kitajske, okrevanjem turizma in vplivom nekaterih javnih politik (npr. železniški promet v Nemčiji). Vendar pa splošna tveganja ostajajo visoka zaradi visokih stroškov energije in upočasnjenega svetovnega povpraševanja.
 
 
V transportnem sektorju je letalski promet segment, ki ga je pandemska kriza najbolj prizadela in ki zato doživlja najbolj dinamično okrevanje.
 
Postopno ponovno odpiranje gospodarstev od druge polovice leta 2021 je dejansko spremenilo pokrajino. Ponovno odprtje kitajskih (začetek leta 2023) in japonskih meja (konec leta 2022), ki ga spremlja sprostitev pogojev potovanja za mednarodne turiste (spomladi 2023), sta dve močni podpori.
 
Povečalo se je tudi število komercialnih letov, ki je zdaj nad ravnjo iz obdobja pred pandemijo, čeprav je stopnja zasedenosti sedežev še vedno nižja. V azijsko-pacifiški regiji se je na primer aprila 2023 skupni potniški promet v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 171 %, zlasti po zaslugi Kitajske. Kljub temu močnemu povečanju pa povpraševanje v regiji ostaja nižje kot leta 2019 (-18 % aprila 2023 v primerjavi z aprilom 2019).
 
Tudi v zahodni Evropi in Združenih državah Amerike sta Airbus in Boeing zabeležila rast neto naročil letal. Za leto 2022 jih je bilo 774 za Boeing in 820 za Airbus, na pariškem letalskem salonu pa so bile objavljene pomembne nove napovedi: Air IndiGo je naročil 500 letal A320, Air India pa 250 letal Airbus in 220 letal Boeing. Ta zagon v letalski in vesoljski industriji je jasno spodbudil našo odločitev, da v nekaterih državah, kot je Francija, nadgradimo našo oceno tveganja v tem sektorju.
 
Opozoriti je treba tudi, da imajo glavni akterji te industrije zdaj strategijo, ki upošteva okoljske pomisleke. Po eni strani spodbuja proizvajalce k inovacijam, da bi izdelali bolj okolju prijazna letala, po drugi strani pa spodbuja letalske družbe, da obnovijo svoje flote tako, da bodo porabile manj energije.
 
Drugače je v pomorskem prometu, kjer se dejavnost po dveh izjemnih letih rahlo zmanjšuje
 
Padajoče cene prevoza blaga po morju, visoki stroški energije in stagflacija vplivajo na finančne rezultate pomorskih prevoznikov. Prihodki družb Maersk in CMA CGM so se v prvem četrtletju leta 2023 v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zmanjšali za 26 % oziroma 30 % (čeprav ostajajo precej nad ravnjo iz prvega četrtletja leta 2019).
 
Ta zmanjšanja prihodkov so povezana predvsem s cenovnim učinkom (padec tovornih tarif), obseg pa se je zmanjšal precej manj. To zmanjšanje obsega se delno prenaša na železniški in cestni promet, ki se uporabljata zlasti za prevoz blaga iz pristanišč.
 
Nazadnje, tovornemu prometu trenutno koristijo stroški energije in goriva, ki so nižji kot leta 2022, kar pomorskemu, železniškemu in cestnemu prometu omogoča, da delno izravnajo manjši obseg tovora.